-
1 succeed
[sək'si:d]1) (to manage to do what one is trying to do; to achieve one's aim or purpose: He succeeded in persuading her to do it; He's happy to have succeeded in his chosen career; She tried three times to pass her driving-test, and at last succeeded; Our new teaching methods seem to be succeeding.) uspeti2) (to follow next in order, and take the place of someone or something else: He succeeded his father as manager of the firm / as king; The cold summer was succeeded by a stormy autumn; If the duke has no children, who will succeed to (= inherit) his property?) naslediti•- success- successful
- successfully
- succession
- successive
- successively
- successor
- in succession* * *[səksí:d]1.transitive verbslediti (komu, čemu), priti za (kom, čem); biti naslednik, naslediti; podedovati;2.intransitive verbslediti, priti (to za kom, čem); uspeti, posrečiti se, imeti uspeh, doseči svoj cilj (in pri čem, with pri)he succeeded in doing s.th. — posrečilo se mu je, nekaj napravitiwe did not succeed in seeing him — ni se nam posrečilo, da bi ga videlinothing succeeds like success — za enim uspehom pride drugi, uspeh rodi uspeh -
2 posrečiti se
удаться (удавиться), иметь успехnič se mu ne posreči - ему ничего не удаётся, он неудачник -
3 bean
[bi:n]1) (any one of several kinds of pod-bearing plant or its seed: black beans; green beans; red beans.) fižol2) (the bean-like seed of other plants: coffee beans.) zrno* * *I [bi:n]nounbotany fižol; bob; slang glava, buča; slang denar; (kavino) zrnoevery bean has its black — vsak ima napake, nihče ni brez napakfull of beans — dobre volje, bujen; energičenslang to give s.o. beans — dati komu poprato know how many beans make five — biti zelo bister, znajti selike beans — kar se da hitro, v največjem dirucolloquially to get beans — biti pretepen, izkupiti joAmerican a hill of beans — malenkostto spill the beans — izdati skrivnost, izblebetatiII [bi:n]transitive verbAmerican pripeljati komu klofuto -
4 cake
[keik] 1. noun1) (a food made by baking a mixture of flour, fat, eggs, sugar etc: a piece of cake; a plate of cream cakes; a Christmas cake.) kolač2) (a piece of other food pressed into shape: fishcakes; oatcakes.) pecivo3) (a flattened hard mass: a cake of soap.) kos2. verb(to cover in the form of a dried mass: His shoes were caked with mud.) strditi se* * *I [keik]nounpecivo, pogača, kolač; kos (mila), tablica (čokolade); tropinemy cake is dough — zelo sem razočaran, ni se mi posrečilocake and ale — veselje, zabavaI wish my cake were dough again — škoda, da ni več tako kakor je bilofamiliarly to take the cake — dobiti prvo nagrado, biti sijajenII [keik]1.intransitive verbstrditi, zlepiti, stisniti, sesiriti, sesesti se;2.transitive verbstrditi, speči, spojiti; zlepiti -
5 contrive
1) (to manage (to do something): He contrived to remove the money from her bag.) posrečiti se2) (to make in a clever way: He contrived a tent from an old sack.) spretno narediti, scimprati•* * *[kəntráiv]transitive verb & intransitive verbiznajti, izmisliti, izumiti; izvršiti, urediti; delati načrte, načrtovati; znajti se, znati si pomagatito contrive to live, to cut and contrive — preživljati se s skromnimi sredstvi, varčno živeti -
6 fist
[fist](a tightly closed hand: He shook his fist at me in anger.) pest* * *I [fist]nounpest; colloquially roka, šapa; jocosely pisavaclose-fisted, tight-fisted — skopuški, skopto grease s.o.'s fist — podkupovati kogathe mailed fist — moč, oblastto shake one's fist at s.o. — groziti komu s pestjoII [fist]transitive verbs pestjo udariti, pestiti; zagrabiti; marine manipulirati z veslom, jadrom -
7 tip
I 1. [tip] noun(the small or thin end, point or top of something: the tips of my fingers.) konica2. verb(to put, or form, a tip on: The spear was tipped with an iron point.) priostriti- tipped- tip-top
- be on the tip of one's tongue II 1. [tip] past tense, past participle - tipped; verb1) (to (make something) slant: The boat tipped to one side.)2) (to empty (something) from a container, or remove (something) from a surface, with this kind of motion: He tipped the water out of the bucket.)3) (to dump (rubbish): People have been tipping their rubbish in this field.)2. noun(a place where rubbish is thrown: a refuse/rubbish tip.) odlagališče- tip overIII 1. [tip] noun(a gift of money given to a waiter etc, for personal service: I gave him a generous tip.) napitnina2. verb(to give such a gift to.) dati napitninoIV [tip] noun(a piece of useful information; a hint: He gave me some good tips on/about gardening.) nasvet- tip off* * *I [tip]1.nounkonica, konec, kraj; vrh; technical okov (palice); ustnik (cigarete)I have it at the tips of my fingers — to imam v mezincu, to dobro znamI had it on the tip of my tongue — imel sem to na jeziku;2.transitive verbokovati, opremiti s konico; priostriti, zašiliti; okrasiti konico; podrezati, podstriči vrhove (vršičke)II [tip]1.nounnapitnina, darilce v denarju; (koristen) namig, informacija, nasvet (npr. glede izida pri dirkah, na borzi ipd.)the straight tip — dober, pravi nasvet (namig)I missed my tip — spodletelo mi je, ni se mi posrečilo, izjalovilo se mi je;2.transitive verb & intransitive verbdati napitnino; colloquially dati nasvet (namig, informacijo); slang datitip me a bob slang daj mi šilingto tip s.o. the wink — skrivaj komu namignitito tip s.o.'s mitt(s) American izdati tajnost kake osebe, koga v sramoto spraviti, blamiratito tip off colloquially pravočasno posvariti, opozoritiIII [tip]1.nounnagnjenje, nagnjen položaj, nagib; odlagališčeto give a tip to s.th. — postaviti kaj v poševen položaj, prekucniti, prevrniti kaj;2.transitive verbprevrniti, prekucniti; nagniti; zvrniti; izprazniti z zvrnitvijo, z nagibanjem (npr. vagonček); intransitive verb nagniti se; (večinoma tip over) prevrniti se, prekucniti seto tip s.o. into the water — suniti koga v vodotip the water into the sink! — izlij vodo v izlivek!IV [tip]1.nounrahel udarec, dotik; sport slab udarec;2.transitive verbrahlo udariti ali se dotakniti; dotakniti se (klobuka, v površen pozdrav); intransitive verb drobneti, capljati, delati majhne korake, stopicati -
8 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);
См. также в других словарях:
posréčiti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pòsrećiti se — svrš. 〈prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. pòsrećio se〉 imati sreće, poći za rukom, uspjeti ⃞ {{001f}}posrećilo mi se slučajno (sam) uspio u čemu, uspio (sam) jer sam imao sreće … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
posrećiti — pòsrećiti se svrš. <prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. pòsrećio se> DEFINICIJA imati sreće, poći za rukom, uspjeti FRAZEOLOGIJA posrećilo mi se slučajno (sam) uspio u čemu, uspio (sam) jer sam imao sreće ETIMOLOGIJA po + v. sreća … Hrvatski jezični portal
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fíga — e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iróničen — čna o prid. (ọ) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkopáti — kópljem tudi ám tudi skopáti skópljem tudi ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ, ȃ) 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izmojstríti — ím in zmojstríti ím dov., izmójstril in zmójstril; izmojstrèn in zmojstrèn (ȋ í) redko 1. ekspr. domiselno, spretno narediti: izmojstriti voz 2. ekspr. izučiti, usposobiti: kovač ga je dobro izmojstril 3. knjiž. obvladati, biti kos: posrečilo se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvŕtati — am tudi zvŕtati am dov. (r̄) 1. narediti luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtati desko / izvrtati zob // z vrtanjem narediti, izoblikovati: izvrtati en centimeter globoke izvrtine; izvrtati luknjo v les / izvrtati predor skozi led / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izziválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izziva: policija je aretirala izzivalce; spoprijeti, stepsti se z izzivalci / fašistični izzivalci ∙ ekspr. izzivalec smrti, usode kdor se zaradi velikega poguma, predrznosti izpostavlja veliki nevarnosti 2. šah … Slovar slovenskega knjižnega jezika